Skip to main content

V Sloveniji v zavodih za dolgotrajno oskrbo živi več kot 4000 ljudi

S tem so jim kršene človekove pravice.

Konvencija o pravicah invalidov, ki pri nas velja od aprila 2008, v 19. členu namreč zavezuje države pogodbenice te konvencije, da priznajo in zagotovijo vsem invalidom pravico za samostojno življenje in vključenost v skupnost.

Čeprav niso zaporniki, živijo kot v zaporu

Zavodi za dolgotrajno oskrbo so totalne institucije. Bivanje v njih je uniformno: vstajanje, prehranjevanje in osebna higiena ter aktivnosti potekajo v skupinah, po urniku institucije.

Takšno življenje ljudem odvzema samostojnost, zasebnost in možnost osebnega in razvoja, saj ne dobijo oskrbe in podpore po svoji meri.

Ti ljudje so sistemsko segregirani in socialno izključeni.

Že jutri si lahko eden izmed njih tudi ti ali kdo od tvojih najbližjih

Zavodi za dolgotrajno oskrbo niso bolnišnice.

V njih trajno bivajo ljudje s prirojenimi ali pridobljenimi oviranostmi, na primer po možganski kapi, prometni nesreči ali drugih poškodbah.

Ob ustrezni podpori, ki jo je nujno zagotoviti z individualnim načrtom, in s storitvami v skupnosti, so ti ljudje lahko polnopravni in dragoceni člani skupnosti.

Tekst

Kot družba smo dolžni zagotoviti primerne pogoje za življenje in oskrbo ljudi z dolgotrajnimi oviranostmi v skupnosti, med nami.
 
 

PODPRI NAS S PODPISOM

Prenesi brošuro



spremljaj našo kampanjo
#kakšnaNorišnica

Vaš podpis lahko vnesete v prazno polje nad tem besedilom.

Skladno z Uredbo o varstvu osebnih podatkov zagotavljamo, da vašo zasebnost jemljemo resno. Vaše osebne podatke (ime, priimek, naslov in podpis) bomo uporabili izključno za potrebe dokazovanja števila zbranih podpisov v podporo kampanji Kakšna norišnica!!! V javnosti vaših osebnih podatkov ne bomo prikazovali, temveč samo skupno število zbranih podpisov. Vaš e-naslov (če nam ga boste zaupali) bomo uporabili, da vas bomo obveščali o poteku kampanje Kakšna norišnica!!!  

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.